MED cvetlični ali gozdni 900 g

Travniški oziroma cvetlični med pridelajo čebele iz nektarja ali medičine različnega travniškega cvetja ali sadnega drevja, kot so češnje, hruške, slive, jablane … Za slovenski cvetlični med je značilno, da ga čebele nabirajo na različnih cvetovih, tako da se njegova sestava razlikuje, kar vpliva na okus in barvo medu.

Cvetlični med uvrščamo med lažje prebavljive medove blagega okusa, primerne tudi za dojenčke, otroke in starejše. Posebej se priporoča uživanje tega medu srčnim bolnikom in bolnikom z nizkim krvnim tlakom.

Cvetlični med je vsestransko uporaben, predvsem kot namaz na kruhu ter pri pripravi peciva, lahkih mesnih jedi, solat in raznih napitkov.

Opis

Med je dragocena hrana rastlinskega izvora, ki jo čebele pripravljajo z nabiranjem nektarja ali medičine in medene rose ali mane na rastlinah, temu dodajo izločke lastnih žlez, vse skupaj zgostijo in shranijo v pokritih celicah satovja.

Vsebuje približno 40 % sadnega sladkorja (fruktoze), 34 % grozdnega sladkorja (glukoze), 1-4 % trsnega sladkorja, 17,7 % vode in 5,3 % drugih snovi, kot so vitamini (posebej vitamin C), dušikove spojine, minerali, atraktanti …, ki dajejo različnim vrstam cvetličnih in gozdnih medov specifične lastnosti.

Med je hrana in zdravilo, uporablja se brez kulinarične priprave, je izrednega okusa, ki je všeč skoraj vsakomur. Uživamo ga samostojno ali pa v kombinaciji z različnimi živili v obliki napitka ali namaza.

Odlikuje se tudi kot dodatek pri peki peciva.

Priporočamo nakup kakovostnega medu, ki izvira iz okolja, v katerem bivate. Domači slovenski med je najbolje nabaviti neposredno pri čebelarju. Zaradi raznolikosti pokrajine je Slovenija prava zakladnica različnih vrst medu, med njimi so najbolj poznani cvetlični, kostanjev, akacijev, gozdni, smrekov in hojev.

Zanimivosti:

Čebele morajo za 1 kg medu obiskati do 2 milijona cvetov.

Vsak naravni med se po določenem času shranjevanja strdi, to je pojav, ki mu rečemo kristalizacija medu in je za nekatere sorte medu znak kakovosti. Na ta način se med na naraven način konzervira za daljše obdobje, iz tega pojava pa izvira tudi staro slovensko ime za med, to je strd.