Bhagavad-Gita slovi po vsem svetu kot dragulj starodavne Vedske duhovne modrosti. Njenih 700 verzov, v katerih Kṛṣṇa poučuje Svojega zaupnega prijatelja Arjuno tik pred največjo bitko v zgodovini človeštva, nam v celoti odkriva duhovno znanost o samospoznavanju. Nobeno drugo filozofsko ali religiozno delo ne razodeva s tako jasnim in tako globokim sporočilom skrivnost zavesti, karme, reinkarnacije, različnih vrst yoge, nastanka vesolja, smisel našega obstoja, razliko med duhom in materijo, zakaj trpimo, ter podaja filozofsko razlago biti živega bitja. Kṛṣṇa v Bhagavad-Giti jasno odgovarja svojemu prijatelju Arjuni na vprašanja, ki jih zahodna filozofija neuspešno premleva že tisočletja.

To mojstrovino dolgo pozabljene Vedske kulture nam s svojimi avtoritativnimi prevodi in jasnimi komentarji približuje najuglednejši poznavalec in duhovni učitelj starodavnega Vedskega nauka na svetu. Njegovi prevodi in komentarji so avtoritativni, ker so napisani povsem v skladu z izvornim razumevanjem Kṛṣṇovega sporočila, kot se je prenašalo in ohranjalo v nepretrganem starodavnem nasledstvu duhovnih učiteljev. V kolikor torej želite razumeti Kṛṣṇove besede enako kot jih je pred več kot 5.000 leti razumel sam Arjuna na bojnem polju na Kurukšetri, je ta knjiga vsekakor edini pravi izbor. Od tod tudi njeno ime Bhagavad-Gita As It Is, Takšna Kot Je.

                                                                                                      .  .

                                                                                                      .  .

Dr. Elwin H. Powell, profesor sociologije na Državni Univerzi (State University) v New Yorku, je ob prebiranju pričujočega dela napisal: ''Če je resnica nekaj kar deluje, kot Pierce in pragmatiki vzrajajo, mora obstajati prav takšna resnica v Bhagavad-Giti As It Is, saj tisti, ki sledijo njene nauke kažejo jasno vedrino, ki ponavadi ni prisotna v pustem in vrveža polnem življenju modernih ljudi''.

Mohandas K. Gandhi (znan tudi kot Mahatma Gandhi), slaven Indijski politični revolucionar, je zabeležil: ''Ko me obhajajo dvomi, ko zrem razočaranju v oči ter na obzorju ne vidim žarka upanja, se zatečem h Bhagavad-Giti in poiščem verz, ki me potolaži in mi tudi sredi največje žalosti izvabi nasmeh na obraz. Kdor se poglobi v nauk Gite, lahko iz nje vsak dan znova črpa veselje in vedno nova spoznanja''.

Aldous L. Huxley, slaven Angleški pisatelj pa poudarja: “Bhagavad-Gita je najbolj sistematičen zapis o duhovni evoluciji, zabeležen za dobro celotnega človeštva. Je enden najbolj jasnih in najobsežnejših razodetih pregledov perenalne oz. večne filozofije; posledično njena trajna in neprecenjiva vrednost ni omejena zgolj na Indijo, temveč velja za celotno človeštvo''.

Albert Einstein, nemški fizik in matematik židovskega porekla, je zapisal sledeče: ''Ko sem prebral Bhagavad-Gito, mi je ostalo neodgovorjeno samo še eno vprašanje: ''Kako je Bog ustvaril vesolje? Druga vprašanja se zdijo odveč''.

Herman Hesse, slaven Nemški književnik pa je komentiral Bhagavad-Gito takole: ''To čudovito razodetje, ta življenska modrost, ta filozofija, ki je razcvetela v religijo, je prav to, kar iščemo in kar potrebujemo''.

Johann Wolfgang von Goethe, v zgodovini zapisan kot velik Nemški pisatelj, pesnik in dramatik, pa je enostavno zapisal: ''To je knjiga, ki me je v življenju najbolj razsvetlila''.