Zgodba govori o slavnem in svetem kralju Bharati. Nekega dne je sedel na bregu reke in recitiral svete mantre. Do brega je prišla tudi breja srna, da popije nekaj vode.  Zaslišala je rjovenje glasnega leva in se prestrašila ter v brezglavem teku skočila čez reko. Zaradi silnega strahu je v skoku povrgla mladiča, ki je padel v reko in se utapljal. Kralj Bharata je rešil mladička in ga sprejel za svojega. Skrb za mladička mu je vzelo veliko časa, zato je začel zanemarjati svoje duhovne dolžnosti. Nekega dne pa je prišla smrt. Kralj se je zelo navezal na jelenčka in je v trenutku smrti mislil na njega. Posledica tega je bila, da se je v naslednjem življenju rodil kot mali jelenček. Ker pa je bil v prejšnjem življenju dober sveti mož, se je lahko spominjal preteklega življenja. Doumel je, da je zardi vezanosti na jelena padel nazaj v telo živali, namesto, da bi se vrnil v duhovni svet. Tisto, kar je v naših mislih in zavesti v zadnjih trenutkih življenja, nam določa naslednje življenje. K sreči imamo na svetu svete osebe in knjige, ki nam pomagajo skozi življenje razviti duhovno zavedanje in nas pripravijo, da se ob koncu življenja spominjamo Gospoda Krišne in se tako lahko že po tem življenju vrnemo nazaj domov v duhovni svet.